Eno leto je okrog, moja hčerka bo julija stara eno leto, jaz in fant študenta- treba bo najti službo: preko študenta ali (še boljše) redno zaposlitev. Pišem prošnje, jih pošiljam, odgovora ponavadi ni. Za popizdit! Vedno sem bila mnenja (in še vedno sem), da službe so, ampak kakšne. Odkar sem mamica sem postala tudi jaz zbirčna.
Vem, da bom našla delo, saj sem pripravljena početi skoraj karoli in se učiti. Do takrat pa...
Ne vem, ali je preveč samovšečno, če napišem v uvodnem meilu na koncu:
"Lepo vas pozdravljam in veselim se morebitnega povabila na razgovor " ali "Veselim se povabila na razgovor in Vas lepo pozdravljam."
Kaj pa motivacijsko pismo? S tem sem se prvič srečala. Napisati morm motivacijsko pismo za podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo papirja in iščejo nekoga, ki bi delal v marketnikgu in tržil njihove izdelke. V osnovi vem kaj je treba napisat, ampak nočem, da bi izgledalo prepisano: veselim se novih izzivov, sem delavna, rada se učim, komunikativna, prijazna, skuham dobro kavo in po potrebi spečem tudi dobro potico. :)
Pa še to: Ali Vi napišete v prošnjo, da imate blog?
Na kratko: KAKO IZSTOPATI MED 100 PROŠNJAMI?
Še statistika: 27.junija 2011 je bilo na ZRSZ registriranih 108 634 iskalcev zaposlitve, prostih delovnih mest je 1335. Pahor in Svetlik bi na to rekla "So, what!"