Srčni hotel

»Edini dve stvari, ki ju v tem času ne moremo preprosto kupiti ali kopirati, je odnos, ki ga imajo svoji zaposleni z odjemalci in odnos, ki ga ustvari organizacija z zaposlenimi ,« je pred leti izjavil g. Klaus Kobjoll, podjetnik in lastnik družinskega hotela Schnidlerhof, namenjenega poslovnim gostom. Leta 2004 je dobil nagrado za poslovno odličnost v kategoriji malih in srednjih podjetij.

G. Kobjoll meni, da je oprema hotela pristrankskega pomena. Mora biti takšna kot je pričakovano, toda bistvo hotelu daje zaposlen, odnos med zaposlenimi in gostji. Za svoje sodelavce izbira čustveno intelegentne ljudi, saj meni, da največ prispevajo k uspešnosti podjetja. To se vidi tudi navzven, saj je hotel opremljen v japonsko minimalističnem slogu, poleg tega pa imajo na vrtu urejene skulpture src.

Veliko da na izobraževanje zaposlenih in inovativnost, sprejema nove ideje, sodelavce in goste celo nagrajuje za dane zamisli.

Hotelu so pomembni stalni gostje, ki prinesejo dobiček. Zato so razvili seznam 150 presenečenj, ki nobenega gosta ne pustijo ravnodušnega ter se tako hotel gostu približa na unikaten in prijazen način, npr. Pustijo sporočilce za vetrobranskim steklom naj varno potujejo  in lokacijami radarjev, kjer so se nahajali v zadnjih 20 minutah.

Slabost je z dobro idejo obrnil sebi v prid. Hotel na obrobju mesta je naredil konkurenčnega. Odločil se je za sodelovanje z Audijem, nemškim izdelovalcem luksuznih in športnih avtomobilov, ter tako prevaža goste zastonj iz letališča ali mesta.

Vodilo podjetja «Naj vaši gostje odidejo od vas boljši in srečnejši, « bi moralo biti vodilo vseh hotelirjev in storitvenih podjetij, ker le tako se jim bo pisala tako uspešna pot kot hotelu Schnidlerhof.

Starbucks

 

 

Veriga kavaren, ki je pod okriljem Howarda Schultz, ima veliko zanmivih prodajnih strategij, ki jim prinašajo dobičke. Gospod Schultz ima odličen občutek za posel, stranke in svoje zaposlene.

Ko se je odločil za nakup podjetja, je imelo le štiri kavarne, ta trenutek jih ima več kot 6000. Začel je s prodajo esspresa, ki mu je dodajal mleko, smetane in sirupe.To je povzel od Italijanov, le da je v svoje kavarne namesto neudobnih barskih stolov, dal udobne zofe, ki so naredile pitje kave domače.

Podjetje se je hitro širilo in skoraj izrinilo konkurenco, kar pa je bilo v škodo tudi samemu Starbucksu, ki je bilo skoraj na vsakem koraku ter je tako odžiralo stranke samemu sebi.

Slabe poslovne uspehe je dodala tudi recesija in vedno cenejsi McDonald, zato je krmilo podjetja, po osmih letih sedenja v nadzornem svetu, leta 2008, ponovno vzel v svoje roke Schultz.

Več denarja je namenil izobraževanju ljudi. V dopoldanskem času je celo zaprl kavarne, da so lahko zaposleni hodili na predavanja kako pripraviti odlično kavo. Spremenil je logotip podjetja,ki je bolj »zelen«, saj ima vkrogu morsko deklico. Podjetje je postalo tudi družbeno odgovorno in managarji,okoli 10.000, so pomagali tudi v orkanu Katrina.

Sedaj, ko je podjetje ponovno v rokah Schultza, beleži odlične uspehe. Odločili so se vlagati denar tudi v hotele in odkupili so tudi znamko naravnih sokov, ki jih bodo prodajali tudi v supermarketih.

V tej zgodbi uspeha je najpomembnejši človek prav Howard Schultz, ki pozitivno in nesebično gleda na svet. Njegov navdih je bil njegov oče, neizobražen delavec s tremi otroki, ki se je poškodoval na delovnem mestu in zato ni dobil nobene odškodnine ali nadomestila, da bi lahko nahranil svoje otroke. Zaradi te nesreče imajo vsi zaposleni v Starbucksu zdravstveno zavarovanje, čeprav so poslovni partnerji Schultza želeli odvrniti od tega velikega stroška.

Ko je minila recesija in je podjetje raslo, je ponovno zaposlil ljudi, ki jih je zaradi slabih finančnih rezultatov odpustil. Velika večina je delo sprejela.

Schultz je našel ravnovesje med dobičkom in družbeno odgovornostjo. Le to prepriča ljudi, da so vsakodnevno pripravljeni plačati 5 dolarjev za kavo.

Random

Okus severa

Poletje je pred vreti, moja najljubša Danska trgovina z izdelki za dom Green gate, je pa izdala nov katalog za zimo. Nekaj osvežilnega za vroče zimske dni.

Izdelke je možno kupiti v trgovini Sonček na Bledu ali v Evinem domu.

Blog: From me to You

Fotografski blog Newyorčanke Jamie pritegne čisto vsako oko. Tistega, ki ga zanima le fotografija in tistega, ki zanima moda. Bi radi okusili svet prestiža, bogastva in elegance? Potem vas bo blog From Me To You očaral. Jamie se tud sama pogosto znajde pred objektivom in vam tako predstavi elegantno žensko z velikim občutkom za stil.

Nekaj njenih zadnjih fotografij...

Naše flaške ni več

Tematika namenjena staršem, ki  vejo, da se je tam do tretjega leta potrebno znebiti kar nekaj stvari. Najprej dojke, potem dude, flaške in nato seveda še plenic. Punčka je stara skoraj dve leti. Prvi dve stvari smo ukinili kar hitro in brez problema, nekaj časa pa sem se (ja, predvsem jaz) pripravljala na to, kako bomo ukinili flaško.
Nekoč sem slišala, da je neka družina dudo odnesla opici v živalski vrt in se je tako mala lažje poslovila od dude.Ta način mi je simpatičen, ampak pomojem zna biti nevaren za živali. Hm?! (isto mi gredo na živce starši, ki dovolijo svojim otrokom, da hranijo živali s piškoti v ZOOju... če je pa tako simpatično... za popizdit! Kot, da ne bi imeli treh pik!). Mojega fanta so pa odvadili tako od dude, da so mu jo poporali. To je malo bolj kruto, ampak vsak dan,ki ga preživim z njim, jih bolj razumem. :D Hec hec. V glavnem, delovalo je, fant pri svojih 26 nima dude.
No, mi smo se zadeve lotili tako: mala je šla v varstvo, mamica pa je pozabila zraven spakirati še flaško. Mala je kljub tem zaspala normalno. Potem smo jo uspavali še zvečer brez flaške in je tudi šlo, zaspala je le 15minut kasneje- brez joka. Ponoči je bilo stokanje, ampak sem ji razložila, da je zdaj velika punca in ne potrebuje več flaške, ampak le še svoj Hello Kitty kozarec :) In je šlo... 30 minut stokanja, ampak ni bilo kaj hujšega.
To je bilo to! Čas za odhod flaške. S fantom sva se odločila, da bova pravljično to storila tako, da jo bo podarila medvedku v gozdu. Sledil je sprehod in flaško smo pustili na štoru (seveda jo je potem fant vzel- za vsak slučaj,če bo kriza in osneževali pa seveda ne bomo). Se še malo sprehodili in se vrnili na mesto, kjer je Pia pustila flaško, ki pa je seveda na njeno (in najino ne preveč presenečeno) navdušeno, ni bilo več tam.
Od tega je sedaj dva dni. Flaška je zaenkrat pozabljena in zaenkrat še nimamo nobenih težav. No, če bo pa objava izbrisana, pozabite, da sem karkoli omenila, namreč: Guess, who is back? :D

Kako ste se oz. kako se boste vi znebili flaške? Sedaj me to bolj zanima za plenice.

Ponosna sem nase, ker mi ni bilo treba prebrati 200 strani dolge knjige, kako otroka odvaditi od cuzanja mleka po flaški. :) Jupi!